Lična hiša na novi lokaciji!
Po dvajsetih letih delovanja na Prešernovi 7a v Ajdovščini, smo se preselili na novo lokacijo nedaleč od stare. Naš novi naslov je Prešernova 17. Nahajamo se med Kavarno Cukr in pekarno Ajdovščina. Nekoliko drugačen je tudi naš urnik. Delamo samo popoldne od 15. – 18. ure, ob sobotah pa po običajnem urniku med 9. in 12. uro. Zaradi manjšega prostora smo opustili razstavljalno dejavnost in pa tečaje. V prodajni galeriji si lahko ogledate in tudi kupite umetniška dela Polone Kunaver Ličen ( Lone Verlich) in Davida Lična ter nekaterih drugih umetnikov.
Lična hiša – galerija, atelje in umetniško društvo – praznuje letos svojo 10. obletnico delovanja
kronoliški pregled razstav v Lični hiši
Lična hiša je odprla svoja vrata 19. septembra 2003, ko sta njena ustanovitelja – umetnika Polona Kunaver Ličen in David Ličen – prvič naznanila, da bo nova galerija ponujala vrsto umetniških in kulturnih dogodkov. Že mesec po odprtju sta pripravila različne likovne delavnice in tečaje za vse generacije, kmalu pa sta dokazala, da se v Lični hiši resnično dogaja, saj so bile delavnice polno zasedene, razstave pa obiskane. Razstave, ki se v okviru umetniškega društva Lična hiša vrstijo v galeriji od leta 2003, so zasnovane na visokem nivoju, ki vedno temelji na estetski vrednosti umetniških del. Vsaj polovica razstav v posameznem letu je bila namenjena še neuveljavljenim likovnim umetnikom, tako kot sta ob otvoritvi obljubila David in Polona. Okrog šestdeset razstav, ki so se zvrstile v Lični hiši v zadnjih desetih letih, priča o tem, da umetnika David in Polona vsa ta leta nista sedela križem rok, saj sta se za vsako razstavo posebej dobro pripravila in jo umestila v prostor, da so dela posameznega avtorja resnično zaživela v svojem bistvu. Med pomembnimi razstavami zadnjih let je potrebno omeniti naslednje: slikarke Marte Jakopič Kunaver, slikarja Janka Orača, Ane Razpotnik in nagrajenega ilustratorja Petra Škerla, pa keramikov Ivana Skubina in Polone Gržinič. Pomembna je tudi razstava oblikovalke Maje Licul, ki je kot prva razstavljavka predstavila svoj unikatni nakit, pa Uršo Štrukelj s tekstilijami, Valentino Žgur Hočevar s plaščki, arhitekta Boštjana Debelaka in Janeza Suhadolca, lutkarja Danijela Demšarja, slikarje Branka Simčiča, Rudija Skočirja, Azada Karima in Veljka Tomana. Poleg slovenskih avtorjev je Lična hiša vsako leto gostila tudi enega tujega umetnika (ob peti obletnici keramika Ricarda Biavattija), kar umetniški vodji štejeta kot pomemben del širitve ustvarjalnosti izven naših meja. Ljudje so se do danes dobro odzivali na posamezne razstave, saj so jih v lepem številu tudi obiskovali. Tudi šole in vrtci so pogosti obiskovalci razstav v Lični hiši, kar nas vedno znova razveseljuje. Poleg vseh razstav in likovnih delavnic pa je v Lični hiši tudi prostor za različna izobraževanja, potopisna predavanja in literarne večere, tri leta zapored pa sta v njej potekala tudi glasbeni festival ter dramsko lutkovna delavnica.
Umetnika in vodji Lične hiše pa poleg vseh dejavnosti v hiši sami delujeta tudi izven nje, sta oblikovalca, knjižna ilustratorja, grafika in slikarja, saj sta v zadnjih desetih letih svoja umetniška dela razstavljala na različnih samostojnih in skupinskih razstavah po Sloveniji in v tujini. Izdala pa sta tudi pet ilustriranih knjig, ki se prodajajo v knjigarnah. Lična hiša pa je nenazadnje tudi prodajna galerija, v kateri Polona in David prodajata svoje grafike, akrilne slike, unikatne miniaturne knjige, pa tudi keramična dela in nakit ter dela vsakokratnih razstavljavcev. Ne glede na gospodarsko krizo, ki poskuša kot buldožer zravnati pred sabo ves vloženi trud ter načenja dobro voljo in zadane cilje, se Polona in David borita, da bi ohranila ustvarjalno energijo in gledata v prihodnost z optimizmom. Kultura je in ostaja pomemben del našega bivanja, našega poslanstva in razvoja, zato jo je potrebno, ne glede na težko finančno stanje, ohranjati. Razstavni program društva Lična hiša v zadnjih letih s finančno pomočjo Občine Ajdovščina lahko še naprej nemoteno deluje, Polona in David pa ves čas iščeta inovativne rešitve, ki bi kulturno delovanje v našem prostoru dvignile na višjo raven in spodbujale ljudi k podpori umetnosti in k optimizmu. V zadnjem času opažamo melanholično razpoloženje in neodzivnost ljudi na kulturne dogodke. To pa lahko vodi do manjše ustvarjalnosti umetnikov, zato vsaka podpora, vsak dober odziv pomenita spodbujanje ustvarjanja in optimizem. Obojih, sprejemnikov, to je obiskovalcev kulturnih dogodkov, in njihovih ustvarjalcev.